Fakulteta je trdno vključena v sistem evropskih univerzitetnih tokov, saj je povezana s številnimi priznanimi univerzami in fakultetami v Evropski zvezi. To ji omogoča primerljivost študija, izmenjavo študentov in profesorjev ter sodelovanje naših profesorjev in študentov v mednarodnih študijskih in raziskovalnih projektih. Uspešno sodelovanje je predvsem partnerski odnos, ki temelji na enakopravnih osnovah; tako od partnerjev pridobivamo znanje in izkušnje, hkrati pa jim moramo nuditi oboje tudi sami. Dajemo pa lahko le, če smo dovolj zanimivi in če lahko nudimo zlasti svoje znanje. Zavedamo se, da le ustvarjanje novih vrst in oblik znanja daje rezultate, s katerimi se bomo lahko uveljavljali doma in v svetu. Vpetost fakultete v mednarodni univerzitetni prostor omogoča povezovanje in sodelovanje, hkrati kaže perspektivo razvoja sodobnih fakultet, ki bodo uspešne, če se bodo povezovale in skupaj razvijale učinkovito študijsko in znanstvenoraziskovalno dejavnost. Mednarodno sodelovanje Filozofske fakultete nudi in vzpostavlja pomembne izobraževalne, raziskovalne in intelektualne odnose v skupnem evropskem univerzitetnem prostoru - povezuje začetke evropskega univerzitetnega izobraževanja z novimi zahtevami, ki jih določajo bolonjski procesi, in kaže, kako se lahko evropska tradicija in mariborska univerzitetna mladost pri tem uspešno dopolnjujeta.

Filozofska fakulteta je prepoznavno središče humanističnega in družboslovnega razvoja na Univerzi v Mariboru, pomembna nosilka pozitivnega regionalizma v državi, obenem pa odprta za preseganje meja in pripravljena ter usposobljena za povezovanje z najboljšimi evropskimi fakultetami in univerzami. Razvija take oblike organiziranosti, študijskih programov in oblik raziskovanja, ki ji omogočajo prepoznavnost v povezovanjih z domačim in evropskim univerzitetnim ter akademskim prostorom. Študentom zagotavlja odlično izobrazbo, profesorjem pa dobre pogoje za znanstvenoraziskovalno in pedagoško delo.

V sklopu takega povezovanja je potrebno širiti tudi znanstvenoraziskovalno dejavnost profesorjev in spodbujati njihovo vključevanje v mednarodne projekte. Mednarodno sodelovanje je tesno povezano z iskanjem prednosti, ki jih ima mariborska univerza, ponašajoča se s humanistično inteligenco Filozofske fakultete (do nedavnega je našo univerzo zaznamoval prevladujoči duh tehnične inteligence), pri vstopanju na evropski meduniverzitetni trg. Univerza mora mariborski humanistiki nenehno zagotavljati pogoje za odpiranje v mednarodni prostor. Na Filozofski fakulteti potrebujemo učinkovit način ocenjevanja visokošolskih učiteljev, in sicer: univerza naj določi jasna ter humanistično primerljiva merila za napredovanje v nazive, biti pa morajo prilagojena posebnostim humanističnega razmišljanja, raziskovanja in objavljanja. Mariborski univerzitetni prostor mora pokazati dovolj volje in moči za skupni dogovor o merilih in vrednotenju dela humanistične in tehnične inteligence - o tem se je potrebno pogovarjati, saj uravnilovka in togo sklicevanje na posamezne baze podatkov oziroma indekse citiranja nista enako realno merilo za vse visokošolske učitelje mariborske univerze.

Znanost in kultura sta najvišji vrednoti, ki ju zmorejo ceniti le narodi, ki imajo samospoštovanje. Poglavitna opora teh vrednot je jezik, in če ga slovenski znanstveniki ne bomo znali uporabljati, ceniti in spoštovati v znanosti, bomo izgubili svoj narodni značaj, identiteto in kulturne pridobitve, s katerimi smo se ob petstoletnici Trubarjevega rojstva med predsedovanjem Evropski zvezi prepoznavno zasidrali v sodobno evropsko zavest. Boj za individualnost slovenskega jezika je bil v preteklosti predvsem boj za individualnost slovenstva, za samostojnost in neodvisnost; ideja slovenskega naroda je bila neposredno povezana in odvisna od vprašanja o slovenskem jeziku - njegovi rabi in funkcijskozvrstni razširjenosti oz. popolnosti. Izenačevanje jezikovnega in narodnostnega vprašanja je bilo v preteklosti temelj slovenski identiteti, zato se humanisti v sodobnosti izjemno zavedamo pomena jezika tudi v znanosti in izobraževanju. Slovenščina se je potrdila kot vsestransko razviti jezik šele sredi 19. stoletja, ko je z uradovalnim in strokovno-znanstvenim jezikom postala funkcijsko popolna. Izrinjanje slovenščine iz univerzitetnih predavalnic in nadomeščanje slovenskega znanstvenega jezika z nadomestnim angleškim jezikom v objavah slovenskih raziskovalcev in znanstvenikov (tj. ponovno izgubljanje ene izmed funkcijskih zvrsti jezika) bi lahko pomenilo začetek konca slovenskega jezika. Humanistična inteligenca Filozofske fakultete Univerze v Mariboru zato ponuja jasno poslanstvo: znanje brez duha in smisla ni znanje; humanist se nikoli ne pretvarja, da se lahko na vsa vprašanja odgovarja umno in jasno. Ali kot je zapisal pesnik: Znanje potrebuje dušo, dušo pa mu daje humanist, sicer bosta zmagala denar in zavist.

Mlada Filozofska fakulteta je nosilka humanističnega in družboslovnega razvoja Univerze v Mariboru. Postaja živahno središče izobraževalnega, raziskovalnega in intelektualnega prostora v mestu. Je depolitizirana, pa vendar nenehno strokovno prisotna na vseh področjih razvoja v Mariboru, odprta za konstruktivni dialog in pretok informacij, nedovzetna za ozke osebne interese posameznikov oz. manjših skupin, toda naklonjena različnostim, ki uveljavljajo razumskost intelektualnega okolja in pri tem priznavajo ustvarjalno sposobnost in svobodo; ne kompromisu, ampak dopolnjevanju in sobivanju tehnične in humanistične inteligence našega mesta.

Red. prof. dr. Marko Jesenšek, dekan